Prav(o) nerojenih

Nekaj misli zadnjih dni in nekaj znanja zadnjih let.

Ajajaj

Uf, kako sem jezna!!! Grrrr… No, tako zelo sem jezna, da mi najbolj pase sedeti v knjiznici in se uciti… Ce bi sla domov, bi samo stresala slabo voljo na svoji nichudegasluteciinnicesarkrivi cimri ter razmislajala o krivicnih sosedih… In seveda si nikogar ne bi zelela srecati na stopnicah… Se najmanj pa bi hotela odgovarjati na vprasanja ala Kako si?… Ajej, kak zakompliciran clovek sem… Pa zgleda, da je v vsaki stvari nekaj dobrega… Bom vsaj prisla na tekoce s snovjo mednarodnega zasebnega prava…

Ah, te predstave 2

Imela sem prvo uro predavanj profesorja, ki je bil malo prej v tem dnevu opisan. In > navdušil me je! Ta človek res ni dolgočasen, ven iz sebe meče same zanimive asociacije, pa izgleda, da bo nadomestil Borja kar se tiče učenja pogovornih izrazov in fraz… Sam smeh!

Način “opravljanja učnih obveznosti” se mi zdi več kot odličen; ne samo, ker imam občutek, da bo lahko opraviti s tem predmetom, temveč tudi, ker je je to temo danes predstavil na izredno zanimiv ironičen način…

Ja, ja… pa še dovolil mi je manjkati na retoriki prihodnja dva tedna… Bo zgodovina evropskega civilnega prava (ki se mi naenkrat zdi celo zanimiva) kar dovolj…

Ampak kljub takemu navdušenju se danes tega še ne bom šla učit.

Ah, te predstave

Skrajno zanimivo. Pod imenom Andres Santos (za katerega sem zaradi površnosti pri branju mislila, da je Angel Santo > torej sveti angel ) sem si predstavljala enega takega mogočnega profesorja. Velikega, močnega, ne nujno okroglega (dopuščeno pa tudi to) možakarja z gromkim glasom.

Potem pa se odpravim danes njegovemu kabinetu naproti in me skoraj kap, ko vidim za mizo sedeti enega palčka. Takšnega majhnega, suhljatega, z očali. Še najbolj spominja na Brinclja iz Kekca …

Hja, eden tistih, ki si leta 1993 ni upal iz Gradca v Slovenijo zaradi nemirov južneje od nas…

No, pa vseeno upam, da se bo izkazal. Čeprav je majhen in droban, izžareva neko avtoriteto. Dovolj je je pokazal, da je odplavila moje drzne načrte o tem, da bi mu predlagala ukinitev predavanj ob petkih zvečer.

Se bom pa verjetno še morala nekajkrat srečati z njim na kakšni dodatni uri, da (kot se je sam izrazil) »določimo način ocenjevanja in položaj študenta«, ki je erasmus in si (sredi španskih kolegov, ki imajo čvekavost in borbenost že v krvi) želi opravljati predmet z imenom »pravniška retorika«.

Jea, velikemu izzivu naproti!!!



Študijske počitnice

Zadnjič sem hotela slišati, kako se po špansko čuje “Prosim, zaključite za danes.”

Pa ni bilo nič, samo luči so se ugasnile…

Reina Sofia – nadomestilo za ljubljanski NUK

Ko začneš pogodbam dodajati barve…

Hribi

V soboto sem si ponovno lahko šepetala Župančičeve besede:

A jutri pojdem na goro,

naj se oči mi napijo

višin, daljin, – da z bleskom tem

nasproti pojdem hudim dnem.

In jutri se je uresničil v nedeljo, danes pa so se začeli hudi dnevi… Ampak niso tako hudi… Prvo (pisno & ustno) predstavitev mojega komentarja neke sodbe Sodišča Evropskih skupnosti sem uspešno opravila. Jupi!!! Zdej se pa borit naprej…

Ampak nedelja > to je bilo pa res nabiranje moči in dviganje duha… In spoznavanje super fajn ljudi.

DIPr

Joj, ne morem verjeti, kako znam nakladati… Da mi uspe napisati dve strani teksta za vaje iz mednarodnega prava in to o snovi, o kateri se mi še sanja ne…

Saj meni se še fajn zdi,  ampak smilijo se mi tisti, ki razumejo, kar sem napisala… Oziroma saj verjetno tudi oni ne razumejo… Iz drugačnega vzroka… In se držijo za glavo, ker poleg neznanja jezika iz besedila seka še očitno nepoznavanje snovi… Le kaj sem sploh napisala?

Zgornji zapis je nastal včeraj ponoči, ko sem končala s pisanjem vaj… Tudi prejšnja objava na blogu je le posledica tega, da se kar nisem mogla spraviti k reševanju teh vaj… Saj veste: v takšnih trenutkih je najbolj prijetno početi vse kaj drugega…

No, danes pa dodajam še spodnji odstavek.

Zjutraj smo pri mednarodnem javnem pravu pregledali vaje. Ne vem, kaj naj si mislim sama o sebi… Našla sem prav vse (in točno tiste taprave) probleme, ki smo jih morali poiskati…

Le tega ne vem (ker naj bi bilo poglavitno), kako in zakaj sem prišla do teh rešitev… Se mi zdi, da sem kar nekaj napisala, da pač nisem oddala praznega lista… Ampak na mojo žalost sem ugotovila, da nekateri izmed institutov, ki sem jih navedla, sploh niso to, kar sem mislila, da so… Aj-aj-aj… Na srečo se pa nisem kaj prevč trudila z argumentacijo in upam, da ni opazno, da sem brcala v temo in s tem brcanjem prišla (le kako?) do pravilnih zaključkov… No, samo me je še vedno malo sram… In pravzaprav še vedno ne vem, kaj sem napisala…

p.s. Naslov pomeni Derecho Internacional Privado (mednarodno zasebno pravo).

Zelene vezalke … na faksu

Včasih jih vzamem sabo. Na faks. Tam zelene vezalke poslušajo predavanja. Ali pa jim je dolgčas in zaspijo. Imajo srečo, da so dobro skrite pod mizo in profesor tega ne opazi. Le če začnejo smrčati, jih moram opozoriti, da naj se jim sanja potiho, ker bodo drugače zbudile svoje sosede…