Pri svoji časti obljubljam, da si bom z Božjo pomočjo vestno prizadeval služiti Bogu in domovini, pomagati svojemu bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone.
Danes je bil za Iniga (in tudi za vse, ki nas je povabil in smo imeli čast biti navzoči) poseben dan. Predstavil je svojo do sedaj prehojeno skavtsko pot, spoznanja in trenutke, ki so ga zaznamovali, misli, ki so mu dajale zagona, avanture, zaradi katerih je “freak skavt”, izrekel besede obljube in zagotovil: »Enkrat skavt, vedno skavt!« To smo vsi skupaj potrdili s petjem skavtske himne in navdušenim vrtenjem rutic nad glavo. 
Inigo in za njim stoječi padrino
Zatem smo lahko kaj povedali tudi povabljenci. O tem, kaj nam pomeni obljuba, kaj mu želimo za naprej, zakaj smo srečni, da lahko skupaj z njim hodimo po skavtski poti… Tudi jaz sem se oglasila (čeprav mi je srce močneje bilo in je trema povzročila, da so se mi tresle roke…), se mu zahvalila za povabilo ter zagotovila, da je res, kar je spoznal na Eurojamu pred dvema letoma. Namreč da je del organizacije, ki združuje 28 milijonov mladih, ki gradijo boljši svet. Da imajo ti ljudje iste cilje in iste želje, da jih združujejo ista prizadevanja in misli. Pa da se kot skavt lahko počuti doma kjerkoli na svetu, tako kot se jaz v njihovi družbi počutim povsem domače… Jah, kakorkoli… reči moram, da sem bila kar ponosna sama nase oz. na to, kar sem spacala skupaj… Sploh, ker sem bila edina od Parquesol-ovcev, ki sem kaj povedala…
Pa nekdo se je spomnil in Inigu podaril moder trak za na rutico v znamenje, da ga na njegovi skavtski poti spremlja božje varstvo in naša pomoč… S tem so začela deževati bolj in manj izvirna in zimprovizirana darilca… Filmček z izhoda v Madridu, kljukica za na rutico, slovenski našitek in učbenik za tehniko, ker se je Sebastian ravno spomnil, da mu ga še ni dal… 
Je treba poglihat brošure, slikce, našitke... > priprava predstavitve prehojene skavtske poti
Se me je pa ceremonija, ki jo je Inigo oblikoval, globoko dotaknila… Predvsem se je v meni prebudila zavest, da sem tudi jaz nekaj obljubila ter da se ne sme zgoditi, da bi to obljubo prelomila… Nočem biti kot »beli ljudje«… Mislim resno.
No, sedaj bom pa še malo pojasnila, kako v Španiji (in Sloveniji) izgleda obljuba. Pri nas imamo volčjo obljubo in »pravo« obljubo. Slednjo lahko daš, ko si zadosti star (najmanj 13 let) in (še bolj pomembno!) ko si na to pripravljen. Pri MSC (Movimiento Scut Catolico) v Španiji pa obljubiš kot volčič, v četi in kot izvidnik. Potem pa obstaja še »tazaresna obljuba« – promesa scout. Za to se odločiš, ko si že med voditelji in ko se čutiš pripravljenega na ta korak. Izbereš si nekoga (botra), za katerega veš, da ti bo stal ob strani na skavtski poti, te po potrebi bodril in ti pomagal… Ta oseba se imenuje padrino (Inigo si je izbral Sebastiana) in aktivno sodeluje pri sami ceremoniji. Tistega, ki obljublja, sprašuje, mu okrog vratu zaveže rutico, mu kot poslanico prvi pove nekaj besed… Obljube se lahko vršijo na poletnih taborih, izhodih, (ali kot v tem primeru) sredi leta na poljubno izbrani dan… Pri nekate
...sproščeno nadaljevanje...
rih stegih je navada, da je pri obljubi navzoča celotna skavtska skupina, drugi povabijo le nekatere izbrane skavte iz svoje in ostalih skavtskih skupin.
Joj, pa kaj sem pozabila povedati… Da je sledila feštica v skavtski sobi!!! 
Nazdravili smo s šampanjcem in se malo najedli smokijev, čipsa, enih tradicionalnih slaščic (za katere sem spet pozabila, kako se jim reče) in tistih keksov, ki se jejo za zajtrk… Vmes pa ni manjkalo nazdravljanja: »Na Iniga!«, »Na botra!«, »Na večno obljubo!«…, dokler niso zaloge šampanjca, fante in kokakole pošle…
Tako je to skavtsko življenje… ENKRAT SKAVT, VEDNO SKAVT…
